Naprej Nazaj Kazalo

3. Združljivost z drugimi operacijskimi sistemi

3.1 Ali si lahko Linux deli disk s sistemom DOS? OS/2? 386BSD? Windows 95?

Da. Linux podpira številne datotečne sisteme, tudi standardno razdelitveno shemo MS-DOS, zato si lahko deli disk z drugimi operacijskimi sistemi.

Linux podpira vse znane različice datotečnih sistemov Microsoft FAT in VFAT, skupaj s tistimi, ki jih uporabljajo Windows 95, Windows 98, Windows NT, Windows 2000 in Windows ME prek naložljivih modulov jedra. V pravilno nastavljenem sistemu bi se morali ti naložiti samodejno, ko se priklopijo razdelki.

Vendar, pozor, nekateri drugi operacijski sistemi morda niso povsem združljivi. Na primer dosovska FDISK.EXE in FORMAT.EXE lahko prepišeta podatke na razdelku z Linuxom, ker včasih nepravilno uporabljata podatke o razdelkih z zagonskega sektorja namesto z razdelitvene tabele.

Da bi programom preprečili tako početje, kaže začetek razdelitvene tabele, ki ste jo naredili, v Linuxu napolniti z ničlami, preden uporabite MS-DOS ali karkoli in jo formatirate. Napišite:

$ dd if=/dev/zero of=/dev/hdXY bs=512 count=1
kjer je hdXY ustrezni razdelek; npr. /dev/hda1 za prvi razdelek na prvem disku (vrste IDE).

Linux lahko bere in piše datoteke na vaših dosovskih razdelkih ali razdelkih OS/2 in disketah vrste FAT. Pri tem uporablja dosovski datotečni sistem, vgrajen v jedro, ali paket mtools.

Poročajo o gonilniku pod licenco GPL za OS/2, ki lahko bere in piše po razdelkih ext2 za Linux.

Informacije o podpori datotečnemu sistemu FAT32 najdete na http://bmrc.berkeley.edu/people/chaffee/fat32.html.

Glej razdelek Kakšno programje podpira Linux? o podrobnostih in stanju posnemovalnikov za DOS, MS Windows in System V.

Glej tudi razdelke Ali ima lahko Linux dostop do Amiginih datotečnih sistemov?, Ali ima lahko Linux dostop do Macovih datotečnih sistemov?, Ali ima lahko Linux dostop do datotečnih sistemov UFS (BSD, SysV itd.)? in Ali ima lahko Linux dostop do datotečnih sistemov SMB?.

Menda razvijajo gonilnike za NTFS, ki bi morali podpirati stiskanje kot standardno lastnost.

3.2 Kako doseči datoteke na dosovskem razdelku ali disketi?

Uporabite dosovski datotečni sistem; napišite npr.:

$ mkdir /dos
$ mount -t msdos -o conv=text,umask=022,uid=100,gid=100 /dev/hda3 /dos

Če gre za disketo, je ne pozabite odklopiti (z umount), preden jo vzamete iz enote!

Po želji lahko uporabite izbire conv=text/binary/auto, umask=nnn, uid=nnn in gid=nnn, s katerimi nadzorujete samodejne pretvorbe na koncu vrstice, dovoljenja in lastništvo datotek v dosovskem datotečnem sistemu, kot se pojavljajo v Linuxu. Če priklopite dosovski sistem tako, da ga uvrstite v /etc/fstab, lahko navedete te možnosti tam (ločene z vejico).

Alternativa temu bi bila uporaba mtools, ki jih najdete na mestih FTP v izvedljivi in izvirni kodi. Glej razdelek Kako dobim stvari za Linux po FTP?.

Na voljo je popravek za jedro (znan kot fd-patches), ki dovoljuje nestandardno število sledi in/ali sektorjev na disketah; ta popravek je bil zajet v alfa preizkušanje jedra 1.1.

3.3 Ali Linux podpira stisnjene datotečne sisteme ext2?

Projekt ext2compr na naslovu http://e2ompr.memalpha.cx/e2compr/.

Posebna spletna stran je posvečena popravkom za e2compr. Koda je še vedno eksperimentalna in zajema popravke za jedra serij 2.0 in 2.1. Podrobnosti o tem projektu, skupaj z najnovejšimi popravki in naslovi elektronskih seznamov, si oglejte na http://debs.fuller.edu/e2compr/.

[Roderich Schupp, Peter Moulder]

Zlibc je program, ki dovoljuje starim programom branje stisnjenih (z GNU gzip-om) datotek, kot da ne bi bile stisnjene. Glej ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/libs/. Avtor je Alain Knaff.

Na voljo je tudi stisnjeni gonilnik za blokovne naprave, ,,DouBle`` avtorja Jean-Marca Verbavatza, ki lahko poskrbi za sprotno stiskanje diska v jedru. Distribucijo izvirne kode najdete na ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/patches/diskdrives/. Ta gonilnik stisne inode in podatke o imenikih, pa tudi datoteke, zato je vsaka okvara datotečnega sistema lahko že usodna.

Na voljo je tudi paket, imenovan tcx (Transparently Compressed Executables), ki vam dovoljuje posest stisnjenih redko rabljenih izvedljivih datotek in začasno raztegnitev teh datotek po potrebi. Najdete ga na ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/utils/compress/.

3.4 Ali lahko Linux uporablja dosovski pogon, stisnjen s Stackerjem, DBLSPC itd.?

Še do pred kratkim tega niste mogli početi prav zlahka. Dosovske pogone DOS 6.X dosežete v posnemanju sistema DOS ( Katere programe podpira Linux), toda to je teže, kakor dosegati normalne pogone z dosovskim modulom ali izbire v jedru ali s paketom mtools.

Nedavno pa je bil dodan paket, imenovan dmsdos, ki bere in piše stisnjene datotečne sisteme, kot je DoubleSpace/DriveSpace v MS-DOS 6.x in Win95, pa tudi različici 3 in 4 programa Stacker. To je naložljiv modul jedra, ki je dostopen v arhivih na mestu ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/filesystem/dosfs/.

3.5 Ali lahko v Linuxu dosežem razdelke HPFS sistema OS/2?

Da, toda v Linuxu boste lahko z razdelka HPFS le brali. Pri prevajanju jedra je dostopna tudi izbira za podporo sistemu HPFS v jedru ali kot modul. Glej datoteko Documentation/filesystems/hpfs.txt v distribuciji izvirne kode jedra (razdelek Kako nadgradim/prevedem jedro?). Razdelek HPFS lahko potem priklopite, npr. takole:

$ mkdir /hpfs
$ mount -t hpfs /dev/hda5 /hpfs

3.6 Ali lahko Linux doseže datotečne sisteme Amige?

Jedro Linuxa podpira datotečni sistem Amiga Fast File System (AFFS) različice 1.3 ali poznejše, kot izbiro pri prevajanju jedra ali kot modul. Podrobnosti o tem si preberite v datoteki Documentation/filesystems/affs.txt v distribuciji izvirne kode jedra Linux.

Oglejte si tudi razdelek Kako nadgradim/prevedem jedro?.

Linux podpira AFFS le na razdelkih diskov. Diskete niso podprte zaradi nezdružljivosti disketnih krmilnikov Amige in krmilnikov v osebnih računalnikih in delovnih postajah. Gonilnik za AFFS lahko tudi priklaplja diskovne razdelke, ki jih uporablja Un*x Amiga Emulator avtorja Bernda Schmidta.

3.7 Ali ima lahko Linux dostop do datotečnih sistemov UFS (BSD, SysV itd.)?

Zadnja jedra lahko priklapljajo (v načinu ,,samo branje``) datotečne sisteme UFS, ki jih uporabljajo System V, Coherent; Xenix; BSD, in izpeljanke, kot so SunOS, FreeBSD, NetBSD in NeXTstep. Podpora UFS je na voljo kot izbira pri prevajanju jedra ali kot modul.

Glej tudi razdelek Kako nadgradim/prevedem jedro?.

3.8 Ali ima lahko Linux dostop do datotečnih sistemov SMB?

Linux lahko bere in piše po diskih, delujočih v Windows for Workgroups in diskih Windows NT SMB. Glej datoteko Documentation/filesystems/smbfs.txt, ki je priložena izvirni kodi jedra, in razdelek Kako nadgradim/prevedem jedro?.

Na voljo je tudi zbirka programov, imenovana Samba, ki zagotavlja podporo omrežnim datotečnim sistemom WfW (če tečejo v TCP/IP). Informacija o tem je v datoteki README na ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/network/samba/.

Spletna stran Sambe je na http://www.samba.org/, o podpori SMB pa lahko berete tudi na spletni strani http://samba.anu.edu.au/samba/.

3.9 Ali ima lahko Linux dostop do datotečnih sistemov Maca?

Dobi se nabor uporabnih programov, ki lahko berejo in pišejo na Macintosh Hierarchical File System (HFS). Najdete ga na ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/utils/disk-management/.

Dostop do novejših datotečnih sistemov HFS+ še razvijajo.

3.10 Ali lahko v Linuxu poganjam programe, pisane za Microsoft Windows?

Projekt WINE, ki se ukvarja z razvijanjem posnemovalnika MS Windows za Linux, še ni zrel za splošno razširjanje. Če želite prispevati k razvoju, si oglejte status projekta v novičarski skupini comp.emulators.ms-windows.wine.

Pogosta vprašanja v zvezi s tem je zbral P. David Gardner na ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/faqs/Wine-FAQ/.

Do nadaljnjega je najboljša izbira za pogon programov v MS Windows sistem z dvojnim zaganjanjem. LILO, zagonski nalagalnik Linuxa, lahko zažene enega izmed operacijskih sistemov na menuju. Podrobnosti si oglejte v dokumentaciji, ki je priložena LILO. Tudi LOADLIN (dosovski program za nalaganje Linuxa ali jedro drugega OS) je priročna pot za sobivanje Linuxa in sistema DOS. LOADLIN je še posebej priročen, ko želite namestiti Linux na tretji ali četrti pogon vašega sistema (ali ko dodajate pogon SCSI v sistem z zdajšnjimi pogoni IDE).

V teh primerih navadno zaganjalnik LILO ne zna najti ali naložiti jedra na ,drugem` pogonu. Torej preprosto naredite imenik C:\LINUX (ali karkoli), postavite vanj LOADLIN s kopijo vašega jedra, in uporabite to sestavo.

LOADLIN uporablja VCPI. Windows 95 bo ob njegovem zagonu hotel narediti ,,vnovični zagon v načinu DOS`` (kot tudi pri nekaterih drugih dosovskih programih, ki tečejo v zaščitenem načinu procesorja).

Zgodnje različice programa LOADLIN so včasih potrebovale paket, imenovan REALBIOS.COM, ki je potreboval zagonski postopek s (skoraj) prazno disketo za preslikavo prekinitvenih vektorjev (preden je naložil katerikoli programski gonilnik). (Trenutne različice niso pakirane skupaj s to datoteko in ni videti, da bi jo potrebovale.)

[Jim Dennis]

Za poganjanje Windows v gostiteljskem operacijskem sistemu Linux je na voljo tudi lastniški program, imenovan VMWare. Glej domačo stran podjetja na http://www.vmware.com/.

3.11 Kje dobim informacije o združljivosti z NFS?

Sveže podatke si oglejte v spisu NFS-HOWTO.

Informacije so delno pobrane iz izvrstnega spisa NFS HOWTO Nicolaia Langfeldta, ki je bil oktobra 1999 še svež.

Večina jeder različice 2.2.x potrebuje vrsto popravkov za namestitev podsistema knfsd, ki ga vzdržuje H. J. Lu, za učinkovito (ali pa sploh) delovanje s stroji Sparc, IBM RS, Alpha in morda tudi drugimi. Ta paket je pravzaprav zbirka popravkov za izvirno kodo jedra. Jedra 2.4 imajo boljšo podporo neintelovi arhitekturi.

Na voljo je tudi strežnik, ki teče v uporabniškem prostoru. Sicer mu manjka podpora za zaklepanje oddaljenih datotek, a ga je preprosteje namestiti. Lahko je enako učinkovit.

Seznam URL za strežnik knfsd in uporabniški strežnik je pri novejših izdajah jedra v datoteki Documentation/Changes.

Za jedrni podsistem za podporo NFS je na voljo tudi strežnik CVS, pa tudi spletna stran o NFS na http://www.linuxnfs.sourceforge.org/, čeprav ta stran zahteva vnos gesla za dostop. Ustrezni URL so našteti v datoteki README.nfs na ftp://ftp.si.kernel.org/ in drugih arhivnih mestih jedra, skupaj z navodili za priključitev. Popravki so na ftp://ftp.varesearch.com/pub/kernel/latest/patches/.

Arhivi izvirne kode uporabniškega strežnika in pripomočkov zanj so trenutno na ftp://linux.mathematik.tu-darmstadt.de/pub/linux/people/okir/.

V starejših izdajah Solarisa lahko manjkajoči statd ali lockd v odjemniku ali strežniku povzroča nezdružljivost. Na nekaterih različicah Solarisa se statd lahko uporablja za izkoriščanje lastnosti samodejnega priklapljalnik (angl. automounter). Sun je izdal popravek za to, a statd je treba v takih sistemih še vedno pognati kot root. V novejših sistemih Solaris si za omogočanje deljenja diskov oglejte informacije v /etc/dfs/dfstab ter stran referenčnega priročnika za share(1M). Poleg tega vam program rpcinfo lahko pove, ali je v krajevnem ali oddaljenem stroju na voljo statd ali lockd.

Na poštnem seznamu linux-kernel se venomer porajajo pogovori o stanju podsistema NFS, za katerega se zdi, da se hitro spreminja.

[Nicolai Langfeldt, Robert Kiesling, Anders Hammarquist]

3.12 Ali lahko Linux uporablja pisave True Type?

Da. Za okenski sistem X je na voljo precej strežnikov pisav True Type. Eden izmed njih je xfsft, katerega domača stran je na http://www.dcs.ed.ac.uk/home/jec/programs/xfsft/. Tam so tudi navodila za prikrojitev.

Drugi strežnik pisav True Type je xfstt.

Ljudje tudi poročajo o uspehih z drugimi strežniki pisav True Type. Z domače strani xfsft vodijo povezave tudi do teh.

Podporo pisavam True Type lahko prevedete tudi neposredno v vaš strežnik X. Podrobnosti si spet oglejte na domači strani strežnika xfsft.

Uporabniki Debiana bi si morali ogledati spis TT-Debian-HOWTO.

3.13 Ali se Linux lahko zažene iz okolja MS-DOS?

Če LILO ne deluje in ima stroj nameščen MS-DOS ali Microsoft Windows, vam lahko ostane računalnik, ki se noče zagnati. To se lahko zgodi tudi pri nadgradnji vaše distribucije Linuxa. Vnovična namestitev nalagalnika LILO je zadnje, kar naredi namestitveni program.

Kadar nameščate ali nadgrajujete Linux v stroj z dvojnim zaganjanjem, je zelo pomembno, da imate v bližini rešilno disketo za MS-DOS ali Windows, da lahko izvedete FDISK /MBR. Potem lahko uporabite LOADLIN.EXE namesto nalagalnika LILO.

Naslednja datoteka CONFIG.SYS je eden od možnih načinov klicanja LOADLIN.EXE in zagon MS-DOS ali Linuxa.

[menu]
menuitem=DOS, Dos Boot
menuitem=LINUX, Linux Boot

[LINUX]
shell=c:\redhat\loadlin.exe c:\redhat\autoboot\vmlinuz vga=5 root=/dev/hdc1 ro

[DOS]
STACKS = 0,0
rem Vsi drugi gonilniki za DOS se naložijo tukaj.
To ustvari menu, na katerem lahko skočite neposredno na loadlin, še preden se naložijo vsi gonilniki MS-DOS.

Poti in izbire so posebne za vsak posamezni stroj in bi morale biti očitno intuitivne tudi najbolj naključnemu opazovalcu. Oglejte si dokumentacijo za LOADLIN.EXE za izbire. Te so enake kot pri nalagalniku LILO in se tako ali tako le posredujejo jedru.

[Jim Harvey]

3.14 Kako zaženem Linux z Boot Managerjem iz OS/2?

Takole:

  1. Naredite razdelek s FDISK.EXE za OS/2 (ne s programom fdisk za Linux).
  2. Formatirajte ta razdelek v OS/2 kot FAT ali kot HPFS. To je potrebno zato, da OS/2 ve, da je razdelek formatiran. (Ta korak ni nujno potreben pri OS/2 3.0 Warp.)
  3. Dodajte razdelek v Boot Manager.
  4. Zaženite Linux in naredite datotečni sistem na razdelku (mkfs -t ext2 ali mke2fs). Zdaj lahko, če želite, uporabite fdisk v Linuxu in spremenite kodo novega razdelka na vrsto 83 (Linux Native) -- to lahko pomaga nekaterim avtomatičnim skriptom poiskati pravi razdelek.
  5. Namestite Linux na razdelek.
  6. Namestite LILO na razdelek Linuxa .- ne na master boot record diska. S tem namestite LILO na razdelek Linuxa kot zagonski nalagalnik druge faze (za Boot Managerjem), ki bo zagnal jedro, določeno v njegovi konfiguracijski datoteki. V datoteko /etc/lilo/config ali /etc/lilo.config napišite
    boot = /dev/hda2
    
    kjer je /dev/hda2 zaganjalni razdelek.
  7. Preverite, da je razdelek z Boot Managerjem označen kot dejaven, saj boste uporabljali Boot Manager za izbiro zaganjanja.

Kup HOWTO o večzagonskem nalaganju sistemov je na domači strani LDP, http://www.linuxdoc.org/.


Naprej Nazaj Kazalo